STATUT

Na podlagi 8. in 9. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, štev.64/11-UPB2) je ustanovni

zbor, dne 10. 12. 2013 sprejel sklep o ustanovitvi Humanitarnega društva BOTER in sprejel naslednji

STATUT

Humanitarnega društva  BOTER

1. člen

(ime, sedež, znak, pečat)

(1)    Društvo se imenuje: "Humanitarno društvo BOTER ",

 v skrajšani obliki »Društvo Boter«.

 v angleškem prevodu “Humanitarian society SPONSOR”.

(2)    Društvo ima sedež v Ljubljani, naslov sedeža je Janežičeva cesta 25. Za pošto lahko društvo uporablja tudi poštni predal.

(3)    Društvo prvenstveno deluje na območju Republike Slovenije,

lahko pa se povezuje tudi z podobnimi tujimi društvi ali organizacijami in po možnostih in potrebah lahko svoje delovanje širi tudi v tujino

(4)    Društvo je pravna oseba zasebnega prava.

2. člen

(namen in cilji društva)

(1) Društvo BOTER (v nadaljnjem besedilu društvo) je prostovoljno, humanitarno, samostojno,  in nepridobitno združenje fizičnih oseb ali tudi pravnih oseb preko njihovih predstavnikov, ki se združujejo v boju proti  revščini na področju Republike Slovenije, kasneje, po potrebi in po možnostih, pa tudi izven meja Republike Slovenije.

(2) Društvo je že na začetku osnovano tako, da bi kasneje lahko postala organizacija širšega javnega značaja, predvsem na področju zagotavljanja socialnega varstva in preprečevanja revščine, predvsem v Sloveniji, pa tudi v tujini in je torej humanitarna in nepolitična organizacija civilne družbe in deluje po humanitarnih in nepridobitnih načelih, katere osnovni cilj je preprečevanje ali vsaj zmanjševanje revščine in ublažitev stisk in pomanjkanja vseh vrst, predvsem materialnega, pa tudi kulturnega, vzgojnega, socialnega in na drugih področjih prvenstveno v Sloveniji, lahko pa tudi v tujini.

(3) Osnovni namen društva je finančna in druga pomoč družinam, otrokom, upokojencem in posameznikom, ki so se znašli v finančni stiski oziroma ljudem, ki živijo na robu revščine oziroma v revščini, pomoč tistim, ki jim primanjkuje denarnih oz. osnovnih materialnih sredstev za preživetje, pa tudi pomoč tistim, ki bi si s pomočjo društva lahko omilili finančno in socialno stisko in pomoč tistim, ki bi si s pomočjo društva lahko izboljšali kvaliteto življenja.

(4) Drugotni namen društva pa je tudi pomoč ljudem, ki so se znašli brez strehe nad glavo ter posredovanje dela ali informacij o delu kot oblika samopomoči pomoči potrebnim.

Društvo pa ima namen ponuditi tudi finančni sklad SAMOPOMOČ kot obliko samopomoči pomoči potrebnim.

(5) Preostali nameni društva pa so tudi izobraževanje, ustvarjalne delavnice, rekreacija, kultura,  organizacija počitnic, potovanj, posredovanje informacij, izdajanje knjig, DVD-jev oz založništvo, mediji, fotografija  – torej ukvarjanje z dejavnostmi, ki lahko izboljšajo kvaliteto življenja pomoči potrebnim in članom društva. pa tudi ukvarjanje z dejavnostmi, ki lahko obogatijo njihovo znanje in širijo obzorja, ki povezujejo ljudi in vzpodbujajo medsebojno solidarnost in pomoč.

(6) Osnovni cilj društva je torej ublažitev revščine in pomanjkanja s pridobivanjem botrov, donatorjev in drugih, ki bi želeli pomagati ter z zbiranjem denarnih, pa tudi drugih (socialnih, prehranskih, materialnih in drugih) sredstev ter posredovanje le-teh uporabnikom, to je pomoči potrebnim oziroma zbiranje naštetih sredstev za uresničevanje namenov, ciljev in nalog društva.

(7) Za uresničevanje svojih ciljev se društvo lahko povezuje oziroma sodeluje  z drugimi društvi ali pravnimi osebami, zasebniki, civilnimi osebami, skupinami  in posamezniki.

3. člen

(naloge in dejavnosti ter organizacija društva)

(1) Društvo uresničuje svoje namene in cilje preko osnovnih in pridobitnih nalog.

Pridobitne naloge društva so posebej opredeljene v 19. členu tega Statuta društva in se opravljajo z namenon pridobivanja sredstev za uresničevanje in opravljanje nalog in cljev ter dejavnosti društva.

(2) Osnovne naloge društva so pridobivanje botrov, donatorjev in drugih, ki bi se želeli vključiti v delo in dejavnosti društva, ga podpreti ali se kakorkoli vključiti v pomoč porabnikom ter zbiranje finančnih, materialnih, socialnih, pa tudi prehranskih in drugih sredstev (v nadaljevanju: sredstva) ter posredovanje oziroma nudenje zbranih sredstev v obliki pomoči pomoči potrebnim (v nadaljevanju: porabnikom).

(3) Društvo v okviru osnovnih nalog:

a)      Zbira dobrodelna sredstva, denarna in druga sredstva z namenom uresničevanja namenov in ciljev društva (preko medijev, oglasov, oglaševalskih telefonskih linij, interneta,  preko lastne internetne strani, preko različnih dobrodelnih in drugih akcij, delavnic, seminarjev, tečajev, srečanj in drugih dogodkov, ki jih društvo organizira z namenom pridobivanja sredstev za uresničevanje namenov in ciljev društva)

b)      Zbira denarna in druga sredstva z prijavo na različne razpise, subvencije državnih organov Slovenije in EU na področju socialnega varstva

c)       Išče donatorje in izdaja letake, brošure in druge publikacije, revije, knjige, DVD-je,  koledarje, fotografije, filme in ustvarja druge lastne produkte – v ta namen se društvo lahko povezuje tudi z pridobitnimi organizacijami ali zasebniki ali z drugimi podobnimi društvi ali nepridobitnimi organizacijami

d)      Pridobiva in vodi evidenco o botrih in porabnikih, jih medsebojno povezuje, informira, posreduje denarna, materialna, socialna ali prehranska ali tudi druga sredstva (v nadaljevanju: sredstva) med botri in porabniki, po želji jih medsebojno spoznava

e)      Zbira dobrodelna in druga sredstva ter nudi, dodeli in posreduje zbrana sredstva pomoči potrebnim (porabnikom)

f)       Društvo zbira denarna oz. humanitarna sredstva donacije, dotacije, nabirke in se lahko poslužuje vseh oblik pridobivanja dobrodelne oziroma humanitarne pomoči ter pridobiva donatorje in botre tako v Sloveniji kot tudi v tujini, v EU in po vsem svetu.

g)      Društvo opravlja tudi raziskave o revščini v Sloveniji oziroma raziskave o ekonomskem in socialnem stanju ljudi v Sloveniji z delom na terenu, v obliki različnih anket ali akcij, po internetu, telefonu, tudi preko ostalih medijev, z različnimi vprašalniki in podobnimi sredstvi raziskovanja.

h)      Društvo sodeluje s podobnimi društvi doma in v tujini

i)        Organizira in daje pomoč socialno ogroženim skupinam ali posameznikom ter po potrebi sodeluje s pristojnimi (državnimi) organi in organizacijami ali drugimi društvi pri uresničevanju socialne politike ter pri izvajanju socialne ali tudi preventivne zdravstvene pomoči

j)        Organizira in izvaja letovanja socialno in materialno ogroženih otrok, družin ali posameznikov, še posebno upokojencev oziroma vseh porabnikov, pa tudi članov društva, ki živijo v pomanjkanju in si letovanja vsaj dve leti niso mogli in si ga ne morejo privoščiti

k)      Društvo lahko organizira tudi psihosocialne terapije za posebej ogrožene skupine ali posameznike ter organizira in izvaja preventivno zdravstveno dejavnost za ogrožene skupine ali posameznike

l)        Izdaja in zalaga ter objavlja strokovne in laične publikacije s področja dela društva in publikacije, ki so splošno koristne za širšo javnost

m)    Ureja javno dostopne spletne strani, bloge ...

n)      Zbira dobrodelna sredstva za podporo in pomoč civilnim iniciativam in društvom ali organizacijam, ki delujejo na področju socialnega varstva in v materialni obliki pomaga le-tem

o)      Pripravlja srečanja, diskusije, delovne skupine, seminarje in druge oblike sodelovanja članov društva, kakor tudi vseh drugih, ki se želijo vključiti v delovanje društva

p)      Prireja seminarje z namenom, da se člani društva seznanijo z delom in razvojem društva

q)      Pripravlja izobraževalne in druge delavnice v  korist članov društva. Delavnice lahko potekajo tudi preko medijev ali interneta ali na kak drug nenavaden oz. neustaljen način

r)       Nudi pomoč vsem članom, ne glede na članstvo v drugih društvih ali organizacijah

s)       Organizira usposabljanje osebja za opravljanje zahtevnejših ali strokovnih nalog društva preko tečajev, seminarjev, različnih srečanj ali dogodkov

t)       Organizira tečaje in delavnice iz različnih ustvarjalnih dejavnosti

u)      Organizira in ustanavlja delovne skupine za izvrševanje dejavnosti društva

v)      Vodi in moderira skupine za samopomoč

w)    Organizira pomoč za učenje odraslih in mladine preko tečajev, krožkov, delavnic ali preko spleta ali publikacij

x)      Ozavešča prebivalstvo za humanost in dobrodelnost  ter  spoštovanje človekovih osnovnih pravic, še posebno na področju socialnega varstva in ustavnih socialnih pravic

y)      Prireja družabna, lahko pa tudi strokovna ali znanstvena srečanja na področju sociale oziroma socialne, ekonomske politike in revščine v Sloveniji

z)       Nudi strokovno pomoč pomoči potrebnim, lahko pa tudi drugim organizacijam, društvom ali ustanovam na področju sociale oz. socialne politike v Sloveniji

aa)   Pripravlja dobrodelne humanitarne in solidarnostne dejavnosti za pomoč porabnikom in za delovanje društva z pomočjo donacij, dotacij, nabirk, različnih akcij in dejavnosti ali z drugo obliko  pomoči in sodelovanja

bb)  Nagrajuje najboljše dosežke na področju delovanja društva

cc)    Ustanavlja druge organe društva, tudi strokovne organe

dd)  Usklajuje osnovno, pa tudi strokovno in drugo delo posameznih delovnih skupin

ee)  Izvaja ali sodeluje pri izvajanju SOCIALNE POMOČI LJUDEM OB NARAVNIH NESREČAH. EPIDEMIJAH in drugih večjih nesrečah ter v ta namen organizira solidarnostne akcije in skrbi za razdeljevanje pomoči prvenstveno v Sloveniji, lahko pa  tudi v tujini.

ff)     Izvaja ukrepe za sprejemanje in nastanitev ogroženih ljudi ter druge ukrepe, ki lahko prispevajo k preskrbi ogroženih in prizadetih ljudi

gg)   Sodeluje z pristojnimi državnimi ali civilnimi organi in organizacijami za spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava

hh)  Sodeluje pri vzgojno-izobraževalni dejavnosti porabnikov in članov društva za uveljavljanje temeljnih socialnih in humanitarnih načel in človekovih, predvsem socialnih pravic

ii)      Zbira dobrodelna sredstva za izobraževanje in izvajanje dejavnosti društva

(4) Društvo je v okviru izvrševanja osnovnih nalog razdeljeno na več vej, glede na pomoč, ki jo vsaka veja po specifiki nudi.

(5) Osnovne naloge društva se tako glede na njihovo specifiko izvršujejo skozi različne oblike oziroma veje pomoči:

a)      SOS BOTER – društvo preko različnih oblik humanitarnih nabirk oziroma dobrodelnega zbiranja sredstev zbira denarna, pa tudi druga sredstva in v okviru trenutno zbranih sredstev, po trenutnih zmožnostih društva nudi TAKOJŠNJO ENKRATNO DENARNO (po potrebi pa lahko tudi materialno, prehransko ali drugo) POMOČ pomoči potrebnim (iskalcem pomoči - porabnikom)

b)      REDNA ali OBČASNA FINANČNA POMOČ BOTROV – družinam, upokojencem in posameznikom – društvo pridobiva ljudi (v nadaljevanju: botre), ki bi bili pripravljeni mesečno plačevati oziroma prevzeti določene finančne stroške (npr. mesečno plačevanje določenih položnic – npr. za elektriko, telefon, šolanje ...) določenim družinam, upokojencem ali posameznikom, ki to pomoč potrebujejo  in so v društvu evidentirani kot iskalci pomoči.  V ta namen botri sklenejo pogodbo oziroma pisni dogovor z društvom in se zavežejo, da bodo redno  mesečno finančno podpirali določeno družino, upokojenca ali posameznika ali lahko več njih (v nadaljevanju: porabnika) z rednimi mesečnimi denarnimi zneski oziroma boter prevzame obvezo rednega mesečnega plačevanja določenih mesečnih stroškov, za porabnika ali porabnike za katerega ali katere se je sam boter odločil, lahko pa to izbiro prepusti tudi društvu.

1)      REDNA FINANČNA POMOČ BOTROV – obsega zavezo botrov, da bodo podpirali določenega porabnika ali porabnike vsaj od 3 do 9 mesecev, največ pa eno leto, po enem letu pa se pogodba oziroma dogovor z društvom in torej obveza botrov na njihovo željo lahko ustavi, obnovi ali podaljša.

2)      OBČASNA FINANČNA POMOČ BOTROV – obsega zavezo botrov da bodo finančno podpirali določenega ali izbranega porabnika vsaj 3 mesece

3)      ENKRATNA POMOČ BOTROV – ko nekdo kot boter želi pomagati ali plačati določene stroške določenemu porabniku ali določenim porabnikom z enkratnim denarnim zneskom.

4)      Društvo pa lahko tudi samo direktno oziroma preko ustaljenih načinov pridobivanja donacij in humanitarnih sredstev  zbira denarna sredstva za to vejo oziroma to obliko pomoči, predvsem z namenom, da bi pokrilo izpad botrov – torej, ko bi nek boter samodejno predčasno prekinil botrstvo in bi izbrani porabnik ostal brez nadaljnje in pričakovane, že obljubljene  pomoči ali za čas, dokler se takšnemu porabniku ne pridobi drug boter – saj botrstvo v nobeni obliki, kljub pogodbi oziroma pisnemu dogovoru z društvom ni obvezujoče in tudi društvo v primeru izpada botrstva in če nima zagotovljenih potrebnih sredstev za to obliko pomoči – ni obvezno pokrivati, plačevati oziroma zagotavljati že obljubljene in načrtovane pomoči porabniku ali porabnikom.

c)       REDNA ali OBČASNA PREHRANSKA POMOČ BOTROV – upokojencem, družinam ali posameznikom, predvsem pa starejšim, otrokom, bolnim in oslabelim, lahko pa tudi brezdomcem – v smislu zagotavljanja vsaj enega toplega obroka dnevno pomoči potrebnim. Ta veja nudi pomoč tistim pomoči potrebnim, ki se zaradi starosti, bolezni ali oslabelosti ne morejo ali pa iz kakšnega drugega razloga ne želijo prehranjevati v javnih ali ljudskih kuhinjah, sami pa nimajo dovolj sredstev za preživetje.

Društvo podobno kot v prejšnji točki pridobiva ljudi (botre), ki bi bili pripravljeni prevzeti plačevanje mesečnih stroškov za redni topli obrok pomoči potrebnim. Društvo se v smislu zagotavljanja prehranske pomoči lahko poveže z drugimi društvi, organizacijami, posamezniki ali zasebniki, ki delujejo po pridobitnih ali nepridobitnih načelih (na primer: društvo lahko naroči ali sklene pogodbo za redne tople obroke z vrtci ali drugimi prehranskimi organizacijami, ki lahko mesečno nudijo dnevni topel obrok hrane in tudi dostavo do porabnika – lahko pa društvo v določenih ali vseh primerih obvezo nudenja, preskrbe in  dostave hrane do porabnika prevzame tudi samo. Prehranske ali tudi druge organizacije, zasebniki ali društva, s katerimi društvo sodeluje, lahko po želji tudi same donirajo obroke hrane določenim ali določenemu porabniku. Določbe od 1-4 v točki (5)b  3. člena tega Statuta veljajo tudi za to (5)c) točko  3. člena tega statuta društva, le da se FINANČNI POMOČI BOTROV doda tudi PREHRANSKA ali DRUGA (npr. prevozi, donacije hrane ...) POMOČ BOTROV:

1)      REDNO FINANČNA oz. PREHRANSKA oz. DRUGA POMOČ BOTROV – obsega zavezo botrov, da bodo podpirali določenega porabnika vsaj od 3 do 9 mesecev, največ pa eno leto, po enem letu pa se pogodba oziroma pisni dogovor z društvom in torej obveza botrov ali donatorjev na njihovo željo lahko ustavi, obnovi ali podaljša.

2)      OBČASNA FINANČNA oz. PREHRANSKA oz. druga POMOČ BOTROV – obsega zavezo botrov ali donatorjev. da bodo finančno (v smislu plačevanja stroškov toplih dnevnih obrokov) ali z prehransko donacijo  podpirali določenega ali izbranega porabnika ali porabnike vsaj 3 mesece

3)      ENKRATNA POMOČ BOTROV – ko nekdo kot boter želi pomagati ali plačati stroške za dnevni ali mesečne dnevne tople obroke določenemu porabniku ali določenim porabnikom z enkratnim zneskom.

4)      Društvo pa lahko tudi samo direktno oziroma preko ustaljenih načinov pridobivanja donacij in humanitarnih sredstev  zbira denarna oz. prehranska in druga sredstva za to vejo oziroma za prehransko pomoč, predvsem z namenom, da bi pokrilo izpad botrov – torej, ko bi nek boter samodejno predčasno prekinil botrstvo in bi izbrani porabnik ostal brez nadaljnje in pričakovane, že obljubljene  pomoči ali za čas, dokler se takšnemu porabniku ne pridobi drug boter – saj botrstvo v nobeni obliki, kljub pogodbi ali pisnemu dogovoru z društvom ni obvezujoče in tudi društvo v primeru izpada botrstva in če nima zagotovljenih potrebnih sredstev za to obliko pomoči – ni obvezno pokrivati, plačevati oziroma zagotavljati že obljubljene in načrtovane pomoči porabniku ali porabnikom.

5)      Za vse oblike prehranske pomoči lahko botri ali društvo nudi in uporablja tudi prehranske bone in podobne oblike prehranske pomoči. Društvo pa lahko tudi samo organizira občasne ali redne tople obroke na stojnicah ali v določenih lokalih oziroma za to določenih prostorih.

6)      Del nabranih denarnih sredstev iz te veje pa se lahko porabi tudi za nakup osnovnih in porabniku potrebnih  živil v trgovini. Tudi donacije prehrambenih izdelkov se po tej veji lahko direktno razdeli porabnikom.

d)      SOCIALNA POMOČ – Društvo med pridobljenimi ponudniki (botri) in porabniki (pomoči potrebni – iskalci pomoči) lahko zbira in posreduje informacije o potrebah po delu, manjših delih in opravilih, ki bi pomoči potrebnim oziroma porabnikom lahko zagotovili reden ali občasen ali morda enkraten, dodaten zaslužek, redno ali občasno delo.

V ta namen lahko društvo tudi samo redno ali občasno – poleg drugih, zaposluje tudi ljudi ki pridejo po pomoč na društvo, ki so iskalci takšne ali drugačne pomoči na društvu kakor tudi vse člane društva.

e)      SKLAD ZA SAMOPOMOČ – Društvo organizira in ponudi sklad za samopomoč – kamor lahko iskalci pomoči oziroma vsi člani društva, redno mesečno ali pa tudi le občasno sami vlagajo določena denarna sredstva in vložena sredstva v sklad za samopomoč vlagatelji po potrebi lahko kadarkoli tudi dvignejo. Tako bi iskalci pomoči, pa tudi ostali člani društva – (v nadaljevanju: vlagatelji) lahko vsaj delno tudi sami prispevali k izboljšanju njihove materialne oz. socialne varnosti. Osnovni namen tega sklada pa je, da lahko vlagatelji denarnih sredstev v sklad za samopomoč, če izkažejo nujnost potrebe, kadarkoli pridobijo tudi brezobrestno posojilo društva v enakem znesku, kot je njihov denarni vložek v skladu za samopomoč, vendar je posojilo mogoče le, če in ko bo društvo imelo potrebna denarna sredstva v tej veji za dodelitev posojila. Ta sklad operira z manjšimi denarnimi zneski, tako denarni vložek vlagateljev kot tudi posojilo društva ne moreta presegati vsak 2000 EUR. V razpoložljiva denarna sredstva za posojilo se ne štejejo denarne vloge vlagateljev v skladu za samopomoč, vložena sredstva vlagateljev  morajo biti vlagateljem vedno na voljo, temveč se za razpoložljiva sredstva za posojila v skladu za samopomoč štejejo le humanitarno in z donacijami ali botrstvom pridobljena in po humanitarnih načelih  nabrana sredstva za to vejo pomoči. V nujnih primerih pa lahko društvo oziroma nadzorni odbor posojilo v skladu za samopomoč vseeno odobri iz sredstev reprezentance društva ali iz rezervnega sklada društva.

f)       POMOČ  TUJINI – posebna veja društva, v kateri bi se zbirala sredstva za redno mesečno ali za občasno pomoč tujini (na primer za pomoč revnim v Afriki ali drugod po svetu, različnim misijonom ali drugim glede na aktualno stanje – na primer pomoč ob kakšnih večjih elementarnih ali drugih  nesrečah, vojnah, epidemijah ... ). Društvo tu lahko zbira tako denarna kot tudi ostala humanitarna sredstva pomoči, lahko pa organizira tudi pomoč dela prostovoljcev.

g)      REZERVNI SKLAD – Društvo 5 % donacij (vendar ne donacij botorv oz. donacij, ki so namenjene točno določenim družinam ali posameznikom oziroma točno določenim porabnikom) lahko vedno vloži v REZERVNI SKLAD, sredstva v tem skladu pa so vedno na voljo vsem vejam oziroma opisanim oblikam pomoči društva. S tem društvo poskuša ublažiti težave ob izpadu botrov oziroma povečati možnost vedno pomagati porabnikom z različnimi oblikami pomoči, da bi tako v vseh vejah pomoči bila na razpolago vsaj minimalna sredstva za pomoč porabnikom.

(6) V vseh vejah pomoči lahko kot botri ali porabniki sodelujejo vsi člani društva.

(7) Druge naloge društva so tudi (organizacija, izvedba, sodelovanje) v dejavnostih:

a)      Izobraževanje

b)      Ustvarjalne delavnice

c)       Rekreacija, šport

d)      Organizacija (ali tudi izvedba) počitnic, potovanj, letovanj

e)      Posredovanje informacij, oglaševanje

f)       Založništvo

g)      Kultura (knjige, različne gledališke, filmske in druge predstave in predstavitve, različne  akcije, družabni dogodki in srečanja ...)

h)      Mediji (radio, televizija, računalništvo, internet, film, fotografija, zgoščenke, audio in video posnetki, predstavitve ...)

i)        Različne delavnice, seminarji, srečanja, prireditve, akcije, dogodki, ki lahko povezujejo  botre in porabnike ter izboljšujejo kvaliteto življenja le-teh.

j)        Povezovanje z drugimi društvi, organizacijami in posamezniki ali pravnimi osebami, ki bi želeli podpreti društvo in takšnimi, ki imajo podobne cilje in namene kot društvo  oziroma povezovanje z vsemi, s katerimi lahko društvo tako ali drugače solidarno sodeluje.

k)      Organizacija dogodkov ali srečanj v skladu z potrebami aktualne situacije oziroma dejanskih trenutnih potreb družbe v Sloveniji

l)        Zaposlovanje oziroma vključevanje v društvo ljudi različnih poklicnih profilov, da bi se tudi tako izboljšala ponudba različnih dejavnosti društva ter bo društvo tudi na ta način uresničevalo svoje cilje in namene (pomoč nezaposlenim osebam oz. pomoči potrebnim) ter tudi na ta način pridobivalo denarna sredstva za svoje delovanje.

(8) Društvo naštete dejavnosti samo organizira in izvede ali pa se po potrebi poveže z društvi, organizacijami, zasebniki ali posamezniki ali drugimi osebami pravnega značaja, ki lahko pri organizaciji ali/in izvedbi različnih dejavnosti društva društvu pomagajo.

(9) Te dejavnosti društvo organizira oz. izvaja v smislu in z namenom pridobivanja sredstev za izvrševanje osnovnih nalog in ciljev društva kot tudi za izboljševanje kvalitete življenja porabnikov in vseh članov društva.

(10) Eden od namenov in ciljev naštetih dejavnosti pa je poleg izboljšanja kvalitete življenja porabnikov in vseh članov društva tudi vključiti v te dejavnosti čimveč mladih, da bi tako pridobili različna znanja in se lažje vključili v samostojno delo in tako tudi lažje našli primerno zaposlitev ali pa se vključili v prostovoljno delo ali pa tudi v redno ali občasno delo v samem društvu..

(11) Društvo svoje premoženje, ki si ga pridobi iz različnih virov uporablja za doseganje ciljev in namenov društva, za pokrivanje vseh stroškov društva oz. za ohranjanje delovanja društva in tako za doseganje namenov društva in za izvrševanje nalog društva.

 (12) Vse tekoče odločitve v povezavi z nalogami in organizacijo dela društva sprejema upravni odbor. Širše in okvirne delovne smernice društva pa na predlog upravnega odbora letno ali po potrebi potrdi zbor članov društva. 

 (13) Način izvajanja nalog društva:

a)      Društvo izvaja svoje naloge preko vseh članov društva, lahko pa ima društvo tudi prostovoljce. Organi društva, strokovne službe, delovne in druge skupine vodijo in usmerjajo organizacijo dela in izvajanje nalog v društvu, skladno s cilji in nameni društva ter skladno z 12. točko 3. člena tega statuta.

b)      Izvajanje nalog društva se tako vrši preko članov društva ter preko dela prostovoljcev.  Tako članom društva kot prostovoljcem se lahko povrnejo potni stroški prihoda do kraja  dela v društvu in od kraja dela v ali za društvo do doma. Tako članom društva kot prostovoljcem se lahko dodeli tudi dnevna malica (do 4 ure dela dnevno) ali dnevni topel obrok (nad 4 ure dela dnevno) – če ima društvo za to dovolj sredstev na svojem računu.

c)        Za delovno vzpodbudo članov društva in za delo prostovoljcev pa lahko društvo uvede tudi različne redne ali občasne nagrade, ki so lahko finančne ali materialne narave ali v smislu določenih uslug.

d)       Če je aktivnih članov v društvu ali prostovoljcev za normalno delovanje društva (ali za različne akcije, dejavnosti in aktivnosti društva, ki se vršijo v društvu z namenom uresničevanja nalog in ciljev društva) premalo, društvo lahko zaposli osebe za občasno ali redno delo ali za honorarno delo ali sklene lahko tudi kakšno drugačno delovno pogodbo (na primer: za javna in podobna dela).

e)      Za osebe, ki bi delale preko javnih del se društvo lahko poveže z območnim zavodom za zaposlovanje in drugimi institucijami za posredovanje dela. Prvenstveno pa društvo ponudi redno, občasno ali pogodbeno delo najprej lastnim članom društva, tako prostovoljcem, porabnikom kot ostalim članom društva, če bi kdo od članov izrazil tak interes. Društvo tudi samo lahko zbira in posreduje informacije o potrebah po delu.

f)       Društvo lahko za potrebe delovanja društva in za uresničevanje nalog društva najame oziroma najema tudi strokovne sodelavce iz različnih strok, jih zaposli ali z njimi sodeluje pogodbeno, preko pogodbe o sodelovanju ali z drugimi oblikami sodelovanja.

g)       Društvo pri svojem delovanju sodeluje tudi z drugimi osebami, posamezniki, društvi, organi ali organizacijami doma in v tujini. ki lahko pomagajo društvu pri uresničevanju njegovih namenov in ciljev ter pri izvrševanju nalog društva.

4. člen

(pogoji in način včlanjevanja ter prenehanja članstva v društvu)

(1)    Društvo združuje svoje člane v zunanje (evidentirane) člane društva, ki so tudi podporni člani društva ter v notranje (aktivne in pasivne) člane društva, ki so redni člani društva. Društvo pa lahko ima tudi častne člane.

(2)    Članstvo v društvu je prostovoljno. Vsakdo, ki bi rad postal član društva v Pristopni izjavi navede v kateri vrsti članstva v društvu bi rad bil oziroma deloval. Pravica glasovanja v društvu je vezana na plačilo članarine.

(3) ZUNANJI (EVIDENTIRANI) ČLANI DRUŠTVA (podporni člani) – so vsi ljudje, organizacije, društva, skupine ali posamezniki, ki jih društvo na njihovo lastno željo ali pobudo vpiše v evidenco zunanjih (evidentiranih) članov društva – torej botri, znani donatorji, ki so evidentirani v društvu z imenom in priimkom, znane skupine donatorjev ali pravne donatorske osebe kot tudi vsi porabniki. Zunanji evidentirani (podporni) člani društva prispevajo za uresničevanje nalog društva ter za doseganje namenov in ciljev društva predvsem svojo finančno in materialno podporo, lahko pa podprejo društvo tudi v kakšni drugačni obliki v smislu uslug, sodelovanja, povezovanja ...

a)      Za zunanje (evidentirane) člane društva ni potrebno plačilo članarine, pač pa morajo zunanji (evidentirani) člani v Pristopni izjavi izraziti željo in pripravljenost, da želijo postati tovrstni člani društva. Vsi zunanji (evidentirani) člani lahko po lastni želji kadarkoli  postanejo tudi notranji (redni) člani društva s podpisom nove Pristopne izjave, v kateri izrazijo takšno željo.

b)      Ker je glasovalna pravica vezana na članarino, skladno s tem zunanji (evidentirani) člani oz. podporni člani društva nimajo pravice glasovanja v društvu, imajo pa pravico do rednih letnih poročil zbora članov društva, če izrazijo takšno željo.

c)       Društvo pa ima pravico, da zunanjim (evidentiranim) oz. podpornim članom pošilja različne predloge in vzpodbude, jih povabi v sodelovanje v društvu ali v sodelovanje pri različnih akcijah, dejavnostih in programih društva in da jih informira o svojih  akcijah, delu, programih in dejavnostih.

(4) NOTRANJI (AKTIVNI) ČLANI DRUŠTVA (redni aktivni člani)  – so posamezniki, zasebnega ali pravnega značaja, ki izpolnijo pristopno izjavo k društvu in plačajo članarino za tekoče koledarsko leto (od 1.1.tekočega leta do 31.12.tekočega leta). Višino članarine določi in sprejme upravni odbor društva, potrdi pa jo zbor članov društva. Notranji (aktivni)  člani društva uresničujejo naloge društva ter cilje in namene društva predvsem s svojim delom, aktivnostmi in drugimi prizadevanji ter dejavnostmi, lahko pa društvo podprejo tudi finančno in materialno ali  v kakšni drugačni obliki.

a)      Vsem notranjim oz. rednim aktivnim članom društva preteklega leta, v januarju tekočega koledarskega leta še velja notranje oz. redno  aktivno članstvo v društvu, vendar pa morajo vsi notranji oz. redni aktivni člani, ki želijo obnoviti aktivno notranje oz. redno članstvo za tekoče leto, do konca januarja tekočega leta plačati članarino za tekoče leto ali pa v istem roku v novi pristopni izjavi izraziti željo, da želijo postati notranji pasivni člani društva. Če ne storijo ne enega ne drugega, jim članstvo v društvu preneha, lahko pa ga z novo pristopno izjavo in plačilom članarine kadarkoli obnovijo.

b)      Vsi notranji oz. redni aktivni člani društva imajo volilno pravico v društvu.

(5)    NOTRANJI (PASIVNI) ČLANI DRUŠTVA (redni pasivni člani) – Notranji pasivni člani društva lahko postanejo vsi notranji aktivni člani društva, ki do konca januarja tekočega leta niso poravnali članarine in so v novi pristopni izjavi izrazili željo, da bi radi postali notranji pasivni člani društva. Notranji pasivni člani društva lahko postanejo tudi zunanji evidentirani člani društva ali pa tudi drugi posamezniki, ki v pristopni izjavi izrazijo željo, da bi radi postali tovrstni člani društva.

Notranje pasivno članstvo je kot oblika članstva namenjena predvsem ljudem, ki bi radi tako ali drugače s svojim delom in prizadevanji sodelovali pri delih in nalogah, pri različnih akcijah, aktivnostih, projektih in dejavnostih v društvu, ne želijo pa plačati članarine in se s tem v pristopni izjavi k pasivnemu članstvu tudi strinjajo, da v društvu nimajo glasovalne pravice.

Pasivno članstvo v društvu je mogoče največ dve leti zaporedoma.

a)      Notranje pasivno članstvo je začasno, lahko traja največ eno leto oziroma od pristopne izjave k pasivnemu članstvu do konca januarja prihodnjega leta – v tem času morajo vsi notranji pasivni člani, ki želijo obnoviti članstvo, v novi pristopni izjavi izraziti željo, da želijo postati notranji aktivni člani društva in plačati članarino ali v pristopni izjavi izraziti željo, da želijo postati zunanji evidentirani (podporni) člani v društvu ali pa morajo v pristopni izjavi podaljšati pasivno članstvo v društvu – če članstva v tem obdobju ne obnovijo ali pasivnega članstva ne podaljšajo, jim vsakršno članstvo v društvu preneha.

b)      Vsi notranji oz. redni pasivni člani društva lahko tudi tekom tekočega koledarskega leta kadarkoli z plačilom članarine in novo pristopno izjavo prekinejo pasivno članstvo in postanejo notranji aktivni člani ali pa kadarkoli z novo pristopno izjavo postanejo zunanji podporni člani društva.  

(6) Zunanji evidentirani (podporni) ali notranji (redni) član društva lahko postane vsak polnoletni državljan Republike Slovenije po pogojih navedenih v točkah (2), (3) (4) in (5)  4. člena tega statuta.

(7) Zunanji evidentirani (podporni) ali notranji (redni – aktivni in pasivni) člani društva so lahko tudi mladoletne osebe, in sicer za osebe do dopolnjenega sedmega leta starosti podpiše pristopno izjavo za notranje (redno) članstvo in plača članarino za  mladoletno osebo zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega do dopolnjenega petnajstega leta starosti pa mora zakoniti zastopnik podati pisno soglasje k pristopni izjavi in za notranje (aktivno) članstvo v društvu plačati članarino za takšno osebo. Mladoletni aktivni notranji člani imajo vse pravice v društvu, razen volilne pravice in lahko sodelujejo v društvu po svojih zmožnostih in sposobnostih, lahko pa jih pri delu v društvu zastopa ali nadomesti tudi njihov zakoniti zastopnik.

(8) Za zunanje (evidentirano) članstvo podobno kot v predhodni točki 7., 4.  člena tega statuta  poda podatke in izjavo ali soglasje k pristopni izjavi za evidentiranje mladoletnega člana zakoniti zastopnik, ne plača pa članarine.

(9) Redni člani društva so torej vsi notranji aktivni in pasivni člani društva, ki sprejmejo statut in plačajo članarino ali se s pristopno izjavo odločijo za začasno pasivno članstvo v društvu.  Vsi redni člani  aktivno, s prostovoljnim, občasnim, rednim delom ali na kak drug način aktivno sodelujejo pri delu društva. To so tako njihove pravice kot dolžnosti. Druga društva in organzacije se lahko včlanijo v društvo preko enega ali največ treh svojih zastopnikov. Posamezna pravna oseba – notranji aktivni član ima na zboru članov društva en glas.

(10) Redni pasivni člani društva so vsi notranji člani društva, ki sprejmejo statut, nimajo pa  plačane članarine za tekoče koledarsko leto. Redni pasivni člani nimajo pravice glasovanja,  sodelujejo pa v tekočih delih in nalogah, kot tudi pri uresničevanju trajnejših nalog, ciljev in namenov društva oziroma pri različnih projektih, aktivnostih in dejavnostih društva.

(11) Redni aktivni člani društva so vsi notranji člani društva, ki sprejmejo statut društva in imajo poravnano članarino za tekoče koledarsko leto.

Redni aktivni člani imajo poleg pravic in dolžnosti rednih članov tudi pravico glasovanja.

(12) Podporni člani društva so zunanji (evidentirani)  člani društva, znani botri, donatorji in drugi evidentirani člani, ki so se s pristopno izjavo vpisali v evidenco v  društvu zaradi humanitarnih razlogov in podpirajo društvo predvsem finančno in materialno, ne plačujejo članarine in tudi ne (ali pa tudi lahko po lastni želji)  opravljajo  prostovoljnega dela in nimajo pravice glasovanja.

(13) Častni člani društva so člani, katerim zbor članov društva podeli naslov častni član. Častni član društva lahko postane oseba, ki se je posebno uveljavila z delom pri razvoju področja dejavnosti društva in sprejema to priznanje. Častne člane sprejema v članstvo zbor članov društva na predlog upravnega odbora ali jih naknadno potrjuje. Častni člani, ki hkrati niso člani društva po pogojih o članstvu iz 4. člena tega statuta, nimajo pravice glasovanja ter sodelovanja v organih društva.

(14) Mladoletni člani so lahko redni ali podporni člani vendar nimajo pravice glasovanja niti ne morejo sodelovati v organih društva. Aktivno sodelovanje pri delu društva je mogoče v kolikor se tako odloči zakoniti zastopnik, ki jih pri izvajanju aktivnosti tudi spremlja ali pa v ta namen poda pisno dovoljenje.

(15) Tuji državljani ter ostali, ki želijo podpreti delovanje društva, se lahko včlanijo v društvo kot notranji (redni) ali zunanji (podporni) evidentirani člani, imajo pravico sodelovati v vseh aktivnostih, ki jih organizira društvo, ne morejo pa sodelovati v organih ali imeti glasovalne pravice.

(16) Pravice in dolžnosti članov društva so zapisane v 5. členu tega statuta, vendar se smiselno povezujejo z določbami in opredelitvami v 4. členu tega statuta.

(17) REDNO PRENEHANJE oz. sprememba ČLANSTVA V DRUŠTVU je torej s pogoji opredeljeno v točkah (2), (3) (4) in (5)  4. člena tega statuta. Članstvo vseh članov v društvu po redni poti preneha tudi:

a)      s prostovoljnim izstopom notranjega (rednega) aktivnega ali pasivnega člana društva na podlagi njegove pismene izjave o izstopu iz društva ali v primeru za mladoletno osebo z pismeno izjavo njegovega zakonitega zastopnika ali z umikom soglasja;

b)      s pisno izjavo zunanjih (podpornih) članov društva, da želijo biti izbrisani iz evidence zunanjega članstva v društvu;

c)       s smrtjo člana.

(18) IZREDNO PRENEHANJE ČLANSTVA V DRUŠTVU – upravni odbor lahko vsakemu članu društva, ki krši pravila statuta društva ali drugih aktov društva kadarkoli najprej izda ustno ali pisno opozorilo in če takšen član društva ne preneha s kršitvami v roku 14 dni po opozorilu, upravni odbor da pisno prijavo o kršitelju in prekršku disciplinski komisiji,  ki lahko takšnemu članu društva izda tudi ukrep izključitve iz članstva v društvu. V tem smislu je ta točka smiselno povezana s 7. členom tega statuta.  Član društva, ki je bil na takšen način izključen iz društva, ne more več postati notranji oz. redni aktivni član društva samo z plačilom članarine za tekoče leto, temveč mora predhodno zadostiti vsem pogojem oz. izrekom disciplinske komisije (npr. poravnati morebitno škodo društvu ali članu društva, se opravičiti, povrniti ugled društva ...) preden se lahko ponovno včlani v društvo. Z disciplinsko komisijo izključeni član društva mora ponovni pristopni izjavi k članstvu v društvu priložiti tudi svojo izjavo, da kršitev, za katere ga je disciplinska komisija obravnavala pod kazensko in materialno odgovornostjo ne bo več ponavljal. Upravni odbor društva ali zakoniti zastopnik društva ugotavlja ali na takšen način izključeni član izpolnjuje pogoje za ponovno vključitev v članstvo v društvu in o tem poda pisno oceno oz. odločitev.

5. člen

(pravice in dolžnosti članov društva)

(1) ZUNANJI (EVIDENTIRANI) ČLANI DRUŠTVA (podporni člani)

a)  imajo pravico in dolžnost, da so evidentirani v društvu preko pristopne izjave v smislu pisnega dogovora ali pogodbe z društvom oziroma prijave v evidenco za doniranje, botrstvo in prevzem obveznosti v humanitarnem smislu, lahko pa po svoji lastni želji in v soglasju z upravnim odborom društva ali z predlogi le-tega vseeno aktivno sodelujejo pri nalogah, aktivnostih, dejavnostih, akcijah, programih in delu društva, bodisi z prostovoljnim delom ali v skladu z zaposlitveno in kadrovsko politiko društva. V tem primeru vse aktivnosti, delo, naloge in dejavnosti teh članov usmerja upravni odbor društva oziroma njegov zakoniti zastopnik v soglasju z ostalimi člani upravnega odbora društva ali organ društva, ki ga za to delo ustanovi in pooblasti upravni odbor.

b) Prvenstvena naloga zunanjih evidentiranih oz. podpornih članov društva pa je nuditi  finančno ali kakšno drugačno pomoč, ki je skladna z nalogami in cilji društva, pomoči  potrebnim oziroma porabnikom ter po svojih najboljših močeh podpirati društvo.

 (2) NOTRANJI PASIVNI ČLANI DRUŠTVA (redni pasivni člani) – imajo vse dolžnosti notranjih oz. rednih aktivnih članov društva, razen plačila članarine in vse pravice notranjih oz. rednih aktivnih članov društva razen glasovalne pravice (da volijo in so voljeni v organe društva).

 (3) NOTRANJI AKTIVNI ČLANI DRUŠTVA (redni aktivni člani)

imajo pravice:

a)      da volijo in so voljeni v organe društva;

b)      da sodelujejo pri izvajanju nalog društva in pri delu organov društva;

c)       da so seznanjeni z delom društva in njegovim finančno-materialnim poslovanjem;

d)      da prejemajo pohvale in priznanja za delo v društvu;

e)      da na lastno željo izstopijo iz društva.

f)       druge pravice v skladu s tem statutom

in dolžnosti:

g)      Izvajati različne akcije, promocije, ankete, reklame v živo, po internetu, po pošti ali na kak drug način pridobivati sredstva za uspešno uresničevanje ciljev in nalog društva

h)      po svojih močeh sodelujejo pri izvajanju nalog društva;

i)        spoštujejo ta statut, pravila društva in sklepe organov društva;

j)        plačujejo članarino;

k)      skrbijo za ugled društva.

(4) Pravice in dolžnosti navedene v 1., 2. In 3. točki tega člena pa se smiselno povezujejo tudi z določbami v 4. členu tega statuta, v katerih se opredeljujejo naloge, pravice in dolžnosti članov društva.

(5) Člani društva, ki so bili izvoljeni v upravni ali nadzorni odbor društva ali v druge organe društva, so dolžni o svojem odstopu pisno obvestiti upravni odbor društva vsaj 30 dni pred odstopom.

(6) Če odstopi predsednik društva, svojo funkcijo opravlja do sklica zbora članov ali pa njegove obveznosti prevzame drugi od zakonitih zastopnikov društva, saj ima društvo registrirana dva zakonita zastopnika. V primeru, ko odstopita oba zakonita zastopnika društva (ali sta v nezmožnosti opravljati svojo funkcijo) obveznosti predsednika društva in zakonitega zastopnika društva prevzame eden izmed članov upravnega odbora,  ki ga upravni odbor imenuje za vršilca dolžnosti predsednika in za zakonitega zastopnika društva in v tem primeru društvo pri registrskem organu zahteva registracijo oziroma vpis vršilca dolžnosti kot zakonitga zastopnika. Predsednik društva v odstopu, drugi zakoniti zastopnik ali vršilec dolžnosti predsednika morajo sklicati zbor članov v roku do 30 dni od pisne odstopne izjave predsednika.

6. člen

 (javnost delovanja)

(1)    Delo društva, njegovih organov in njegovo finančno-materialno poslovanje je javno preko

poročanja o njegovem delu, posredovanja informacij vsem notranjim aktivnim članom in na njihovo željo tudi notranjim aktivnim članom ter zunanjim (evidentiranim) članom, s pravico vpogleda v zapisnike društva in organov društva, preko svoje spletne strani in elektronske pošte in preko sredstev javnega obveščanja.

(2)    Društvo obvešča zunanjo javnost tako, da so seje organov javne in se nanje lahko povabijo osebe, ki izkažejo tak interes; preko interneta in elektronske pošte ter z okroglimi mizami. Za zagotovitev javnosti dela društva je odgovoren upravni odbor društva.

7. člen

(disciplinski postopek)

(1) Za disciplinski prekršek vsakega člana društva se šteje hujše nespoštovanje statuta društva in sklepov organov društva, neizvajanje sprejetih zadolžitev ter vsako drugo ravnanje, ki utegne huje prizadeti cilje in ugled društva ali omejevati ali onemogočati uresničevanje nalog društva.

(2) O prekrških na prvi stopnji odloča disciplinska komisija, ki jo sestavljajo člani upravnega in

nadzornega odbora. Če se vodi disciplinski postopek zoper člana upravnega odbora ali nadzornega odbora, le-ta ne more biti v disciplinski komisiji.

(3) Za disciplinski postopek se smiselno uporabljajo določbe zakona o kazenskem postopku

oziroma se podrobnosti postopka uredijo v pravilniku o disciplinskemu postopku, ki ga

sprejme zbor članov društva v roku enega leta po registraciji društva.

(4) Disciplinska komisija lahko izreče članom društva naslednje disciplinske ukrepe: opomin,

opomin pred izključitvijo, izključitev.

(5) Član, ki je z svojim ravnanjem društvu povzročil materialno škodo, jo je dolžan povrniti.

(6) Višino škode določi upravni odbor.

(7) Prizadeti ima pravico pritožbe na zbor članov društva, ki dokončno odloča o zadevi.

ORGANI DRUŠTVA

8. člen

(zbor članov društva)

(1)    Zbor članov društva je najvišji organ društva in ga sestavljajo vsi člani

društva, glasovalno in volilno pravico na zboru članov društva  pa imajo le notranji aktivni člani društva oziroma samo tisti člani društva, ki imajo poravnano članarino za tekoče koledarsko leto.

(2)    Zbor članov društva:

a)      sprejema in potrdi statut društva in njegove spremembe in dopolnitve

b)      sprejema in potrdi tudi druga pravila društva in druge splošne akte in podakte društva ter odloča o prenehanju društva;

c)       voli in razrešuje predsednika, člane upravnega in nadzornega odbora društva in druge strokovne organe;

d)      obravnava in sprejema letno poročilo društva;

e)      sprejema smernice za delo društva;

f)       razpravlja in sklepa o pritožbah na sklepe disciplinske komisije ter sklepe upravnega odbora o zavrnitvi članstva;

g)      podeljuje naziv častni član ter pohvale in priznanja zaslužnim članom društva;

h)      odloča o spremembah načina organiziranja in delovanja društva

i)        rešuje druge probleme društva, ki jih ne morejo rešiti drugi organi društva.

9. člen

(sklic  zbora članov društva)

(1) Zbor članov društva se sestane enkrat letno in sicer najkasneje do sredine meseca marca.

(2) Zbor članov društva skliče upravni odbor društva najmanj 15 dni pred dnevom zborovanja članov. Člani vabilo prejmejo po pošti ali elektronski pošti, v nujnih primerih tudi telefonsko ob prisotnosti vsaj dveh članov upravnega odbora.

(3) Upravni odbor lahko skliče tudi izredni zbor članov društva če je potrebno razrešiti zadevo, ki je v pristojnosti zbora članov društva in bi čakanje na redni zbor članov društva škodovalo društvu, omejevalo ali zaustavljalo uresničevanje nalog društva ali če to zahteva nadzorni odbor ali najmanj ena tretjina  notranjih aktivnih članov društva.

(4) Upravni odbor je dolžan sklicati izredni zbor članov društva najkasneje v roku 30 dni po prejemu pismene zahteve, ki jo je podal nadzorni odbor ali najmanj ena tretjina notranjih aktivnih članov društva. V nasprotnem skliče zbor članov društva predlagatelj

sam.

(5) Zbor članov društva lahko poteka tudi korespondenčno z uporabo informacijske tehnologije kot so elektronska pošta in videokonferenca, v nujnih primerih tudi preko telefona (komunikacija, sms, ...).

(6) Uporaba videokonference in elektronske pošte oz. interneta in v nujnih primerih telefona velja tudi za ostale organe društva: upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinska komisija.

10. člen

(potek  zbora članov društva)

(1) Zbor članov društva odpre predsednik društva ali drug član upravnega odbora in ga vodi, dokler zbor članov društva ne izvoli delovnega predsednika, zapisnikarja in dveh overoviteljev zapisnika.

(2) O delu zbora članov društva se piše zapisnik, ki ga podpišejo zapisnikar, delovni predsednik in oba overovitelja zapisnika.

(3) Zbor članov društva sprejema svoje sklepe z večino glasov navzočih članov, ki imajo volilno pravico  in sicer z dvotretjinsko večino, kadar sprejema statut, njegove spremembe, druga pravila in druge splošne akte društva ali kadar odloča o prenehanju društva. V vseh ostalih primerih odloča z navadno večino.

(4) Zbor članov društva je sklepčen, če je ob začetku navzoča več kot polovica članov, ki imajo volilno pravico.

(5) Če zbor članov društva ob predvidenem začetku ni sklepčen, se začetek odloži za trideset minut, nato je zbor članov sklepčen, če je prisotnih 5 članov društva, ki imajo volilno pravico.

(6) Način sprejemanja odločitev zbora članov  je lahko javen ali tajen. Praviloma je način glasovanja zbora članov javen, lahko pa je tudi tajen, o tem na vsakokratnem zboru članov odloča predsednik društva ali drug član upravnega odbora, ki vodi zbor članov do izvolitve delovnega predsednika. Po izvolitvi delovnega predsednika o načinu sprejemanja odločitev odloča delovni predsednik v soglasju  s predsednikom društva oziroma v soglasju vsaj dveh članov upravnega odbora. Odločanje o načinu sprejemanja odločitev je lahko odvisna tudi od poteka zbora članov, kadar le-ta poteka preko elektronske komunikacije (elektronska pošta, sms, telefoni) se pričakuje od članov, ki imajo volilno pravico tudi neko pisno potrditev svojega glasu (npr. preko elektronske pošte), kadar poteka zbor članov prostorsko v istem prostoru, pisna potrditev svojega glasu ni potrebna, je pa mogoča, npr. v obliki glasovnic ali kako drugače – načeloma pa v tem primeru vsak član, ki ima volilno pravico ustno izrazi svoje mnenje ali z dvigom rok ali kako drugače odda svoj glas.

11. člen

(upravni odbor društva)

(1) Upravni odbor sestavljajo predsednik in dva člana društva, ki jih izvoli zbor članov društva, kateremu je upravni odbor tudi odgovoren za svoje delo.

(2) Mandat upravnega odbora je tri leta.

(3) Predsednik društva je zakoniti zastopnik društva, ki zastopa društvo v skladu s sklepi upravnega odbora društva. V primeru odsotnosti predsednika zastopa društvo pooblaščeni član upravnega odbora društva, ki ga izbere predsednik društva.

(4) Pri delu upravnega odbora imajo pravico sodelovati vsi notranji aktivni člani društva, ki pa imajo le pravico posvetovalnega glasu.

(5) Društvo ima dva zakonita zastopnika. Prvi zakoniti zastopnik društva je predsednik društva, drugi zakoniti zastopnik društva pa je skladno s 3. točko tega člena pooblaščeni član upravnega odbora. Oba zakonita zastopnika delujeta samostojno in z neomejenimi pooblastili, v dobrobit društva in v skladu z sklepi upravnega odbora društva.

(6) Upravni odbor:

a)      vodi društvo in skrbi za izvajanje nalog društva,

b)      odloča o porabi sredstev v skladu s smernicami zbora članov društva,

c)       določa višino članarine in jo daje v potrditev zboru članov;

d)      sklicuje zbor članov društva in predlaga dnevni red,

e)      poroča zboru članov društva o delu društva (poročilo o finančno-materialnem poslovanju, poročilo o opravljenem delu);

f)       oblikuje in predlaga smernice za delo društva.  

g)      pripravlja predloge za spremembo statuta društva

h)      pripravlja predloge za druge splošne akte društva;

i)        pripravlja predloge za spremembe organiziranja in delovanja društva

j)        predlaga kandidatno listo za člane organov društva,

k)      pripravlja predloge za imenovanje častnih članov društva in za pohvale ter priznanja zaslužnim članom društva;

l)        je pristojen za spremembo naslova sedeža društva, če se ne spreminja tudi sedež društva;

m)    skrbi za javnost dela društva;

n)      opravlja druge zadeve v zvezi z rednim izvajanjem nalog društva.

12. člen

(način odločanja upravnega odbora)

(1) Upravni odbor odloča z večino glasov članov upravnega odbora.

(2) Upravni odbor sprejema svoje sklepe na sejah. Seje upravnega odbora sklicuje predsednik društva in sicer na lastno pobudo ali na zahtevo kateregakoli člana upravnega odbora ali nadzornega odbora. Če predsednik društva ne skliče seje, jo lahko skliče predlagatelj sam.

(3) Obvestilo o seji upravnega odbora se pošlje članom upravnega odbora in nadzornega odbora najmanj osem dni pred pričetkom seje.

(4) V nujnih primerih se jih obvesti vsaj en dan pred sejo.

(5) Seje se lahko opravijo tudi preko korespondence ali s posvetovanjem po telefonu. O poteku seje upravnega odbora se vodi zapisnik.

(6) Upravni odbor sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsi trije člani upravnega odbora in če zanje glasujeta vsaj dva člana.

13. člen

(predsednik društva)

(1)    Predsednik društva:

a)      skrbi za zakonito poslovanje;

b)      vodi delo in seje upravnega odbora kot njegov predsednik;

c)       pripravi operativni načrt dela za mandatno obdobje;

d)      zastopa društvo v premoženjskih, pravnih in drugih poslih;

e)      podpisuje finančno materialne listine;

f)       je odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta.

g)      Predsednik lahko pisno pooblasti enega izmed članov upravnega odbora, da opravlja naloge v času njegove odsotnosti.

(2)    Mandatna doba predsednika je tri leta.

14. člen

(projektna skupina)

(1) Za izvajanje posameznih nalog se lahko oblikuje projektna skupina, ki jo ustanovi upravni odbor.

(2) Upravni odbor določi cilje projekta in način izvedbe projekta.

(3) Oblikovanje projektne skupine in vzpostavitev projekta lahko predlaga vsak notranji aktivni član društva, ki v predlogu opredeli cilje projekta in sestavi finančno konstrukcijo.

(4) V projektno skupino so lahko imenovani vsi notranji člani društva, vključno s člani organov društva.

(5) Merilo, ki ga mora pri oblikovanju projektne skupine upoštevati upravni odbor, je vsebinska pomembnost projekta glede na aktualno problematiko in glede na možnosti pridobivanja sredstev ter skladnost projekta z nalogami in cilji društva.

(6) Upravni odbor lahko projektno skupino tudi ukine.

15. člen

(profesionalni sodelavci)

(1)    V primeru potrebe po strokovnem znanju oziroma obsegu dela, ki ga ni možno opraviti na osnovi prostovoljnega dela, društvo lahko honorarno ali redno zaposli sodelavce ali sklene pogodbo z ustrezno organizacijo.

(2)    O tem odloča upravni odbor društva.

16. člen

(drugi organi društva)

(1) Za izvajanje posameznih nalog ima lahko društvo tudi občasne ali stalne komisije, strokovne svete in druge organe ali službe, ki jih predlaga upravni odbor, voli in razrešuje pa zbor članov društva in v katere se lahko povabi tudi zunanje sodelavce, ki lahko s svojim znanjem ali vplivom pripomorejo k boljšemu izvajanju nalog društva.

(2) Člane komisije predlaga upravni odbor, voli in razrešuje pa jih zbor članov društva.

(3) Način dela komisije določi upravni odbor društva.

17. člen

(nadzorni odbor društva)

(1)    Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli zbor članov društva za dobo

treh let. Nadzorni odbor izvoli iz svoje srede predsednika.

(2) Naloga nadzornega odbora je, da spremlja delo upravnega odbora med dvema zboroma članov društva in da vrši stalni nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva.

(3) Nadzorni odbor je odgovoren zboru članov društva in mu mora poročati vsaj enkrat

v koledarskem letu.

(4) Nadzorni odbor društva sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsi trije člani in če zanje

glasujeta vsaj dva člana.

(6)    Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani upravnega odbora, imajo pa pravico udeleževati se vseh sej upravnega odbora, vendar brez pravice odločanja.

18. člen

(finančno-materialno poslovanje)

(1)    Člani upravnega odbora so odgovorni za pravilno finančno-materialno poslovanje društva. Podrobneje se finančno in materialno poslovanje društva uredi v pravilniku o finančno-materialnem poslovanju, ki ga pripravi upravni odbor in sprejme zbor članov društva v devetih mesecih po registraciji društva. V tem aktu se opredelijo tudi osebni prejemki iz naslova posameznikov v društvu in ne smejo biti višji kot je to določeno s kolektivno pogodbo za področje zdravstva in socialnega varstva in Zakonom o humanitarnih organizacijah. 

(2) Društvo pridobiva sredstva od:

a)  članarine,

b)  daril in volil,

c)  donacij,

d)  sponzorskih prispevkov,

e)  prostovoljnih prispevkov in drugih dobrodelnih prispevkov

f)  dotacij,

g)  javnih sredstev Republike Slovenije in javnih sredstev občin, iz sredstev EU

h)  ustanov, organizacij in društev namenjenih humanitarni dejavnosti,

i)  dohodkov od pridobitne dejavnosti, ki jo izvaja v skladu s tem statutom,

j)  dohodkov, zbranih v stalnih in občasnih akcijah, prireditvah, dogodkih

k)  iz virov, ki so opredeljeni v tem statutu

l)  drugih virov

19. člen

(pridobitna dejavnost)

(1)    Društvo lahko opravlja tudi  pridobitno dejavnost kot dopolnilno dejavnost nepridobitni dejavnosti društva in tudi s pridobitno dejavnostjo pridobiva sredstva za izvajanje nalog v skladu z nameni in cilji društva. Sredstva, pridobljena z opravljanjem pridobitne dejavnosti, društvo uporabi za svoje delovanje in razvoj materialne osnove nepridobitne dejavnosti društva, za izvajanje nalog v skladu z nameni in cilji društva oziroma za doseganje namena in ciljev društva v skladu s tem statutom.

(2)    Upravni odbor daje smernice za izvajanje pridobitne dejavnosti društva in je pristojen za nadzor nad njenim izvajanjem.

(3) Društvo lahko opravlja naslednjo pridobitno dejavnost:

C18.110 Tiskanje časopisov

C18.120 Drugo tiskanje

C18.130 Priprava za tisk in objavo

C 18.140 Knjigoveštvo in sorodne dejavnosti

C 18.200 Razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa

C 32.120 Proizvodnja nakita in podobnih izdelkov

C 32.130 Proizvodnja bižuterije

G 47.110 Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili

G 47.190 Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah

G 47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah  s knjigami

G 47.621 Trgovina na drobno s časopisi in revijami

G 47.622 Trgovina na drobno s papirjem in pisalnimi potrebščinami

G 47.630 Trgovina na drobno z glasbenimi in video zapisi

G 47.782 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z umetniškimi izdelki

G 47.789 Druga trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah

G 47.790 Trgovina na drobno v prodajalnah z rabljenim blagom

G 47.810 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z živili, pijačami in tobačnimi izdelki

G 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom

G 47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu

G 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic

I 55.201 Počitniški domovi in letovišča (društvo namerava v skladu s svojimi možnostmi odpreti letovišča za družine z najnižjimi dohodki)

I 55.209 Druge nastanitve za krajši čas

I 56.101 Restavracije in gostilne

I 56.102 Okrepčevalnice in podobni obrati

I 56.104 Začasni gostinski obrati

I 56.210 Priložnostna priprava in dostava jedi

I 56.290 Druga oskrba z jedmi

I 56.300 Strežba pijač (hotelska, gostinska in trgovinska dejavnost)

J 58.190 Drugo založništvo

J 58.110 Izdajanje knjig

J 58.120 Izdajanje imenikov in adresarjev

J 58.140 Izdajanje revij in druge periodike

J 59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj

J 59.200 Snemanje in izdajanje zvočnih zapisov in muzikalij

J 60.200 Televizijska dejavnosti

J 62.020 Svetovanje o računalniških napravah in programih (društvo namerava zaposliti ljudi različnih poklicnih profilov, tako pomagati brezposelnim  in pridobiti dodatna sredstva za svoje delovanje)

J 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti

J 63.990 Drugo informiranje

L 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin

L 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi

M 70.210 Dejavnosti stikov z javnostjo

M 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike

M 70.220 Drugo poslovno in podjetniško svetovanje

M 73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij

M 73.120 Posredovanje oglaševalskega prostora

M 73.200 Raziskovanje trga in javnega mnenja

M 74.200 Fotografska dejavnost

M 74.300 Prevajanje in tolmačenje

M 74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti (društvo namerava zaposliti ljudi različnih poklicnih profilov, tako pomagati brezposelnim  in pridobiti dodatna sredstva za delovanje društva)

N 77.220 Dajanje videokaset in plošč v najem

N 77.290 Dajanje drugih izdelkov za široko rabo v najem in zakup

N 77.330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem

N 77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del

N 78.100 Dejavnost pri iskanju zaposlitve

N 78.200 Posredovanje začasne delovne sile

N 78.300 Druga oskrba s človeškimi viri

N 79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj

N 79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti

N 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti

N 82.200 Dejavnost klicnih centrov

N 82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj

O 84.120 Urejanje zdravstva, izobraževanja, kulturnih in drugih socialnih storitev, razen obvezne socialne varnosti

P 85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije,

P 85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti

P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

P 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje

Q 87.900 Drugo socialno varstvo z nastanitvijo

Q 87.200  Dejavnost nastanitvenih ustanov za oskrbo duševno prizadetih, duševno obolelih in zasvojenih oseb (v skladu s svojimi možnostmi, društvo namerava odpreti varno hišo za navedene osebe)

Q 88.991 Dejavnost humanitarnih in dobrodelnih organizacij (društvo namerava organizirati različne humanitarne akcije in dejavnosti in se prijaviti na različne razpise)

Q 88.999 Drugje nerazvrščeno socialno varstvo brez nastanitve

R 90.010 Umetniško uprizarjanje

R 90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje

R 90.030 Umetniško ustvarjanje

R 90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve

R 91.011 Dejavnost knjižnic

R 92.002 Prirejanje iger na srečo, razen v igralnicah

R 93.190 Druge športne dejavnosti

R 93.299 Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas

S 94.999 Dejavnost drugje nerazvrščenih članskih organizacij

S 95.110 Popravila in vzdrževanje računalnikov in perifernih enot

S 96.090 Druge storitvene dejavnosti, drugje nerazvrščene

20. člen

(1) Za doseganje namena in ciljev društva lahko društvo ustanovi gospodarsko družbo ali poveri opravljanje pridobitne dejavnosti drugim osebam na temelju zakupne ali sorodne pogodbe.

(2) Za izvajanje dejavnosti, ki je najožje povezana s cilji in nalogami društva lahko društvo ustanovi ustanovo, zavod ali drugo podjetje.

(3) O ustanovitvi in prenehanju gospodarske družbe, ustanove, zavoda ali drugega podjetja

odloča zbor članov društva na predlog upravnega odbora. 

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

21. člen

(prenehanje društva)

(1)    Društvo preneha:

a)      če tako sklene zbor članov društva z dvotretjinsko večino vseh prisotnih notranjih aktivnih članov društva;

b)      po samem zakonu.

22. člen

(1) V primeru prenehanja društva preide po poravnavi vseh obveznosti društva premoženje društva drugemu sorodnemu društvu, ki se navede v sklepu, v katerem se ugotavlja, da je društvo prenehalo obstajati.

(2) O sklepu zbora članov društva o prenehanju društva mora predsednik društva obvestiti pristojni upravni organ v 30 dneh.

23. člen

(1) Društvo bo svoje najpomembnejše akte na podlagi tega statuta sprejelo v enem letu po sprejemu tega statuta, razen za akte, ki so že v statutu  časovno opredeljeni drugače.

24. člen

(1)    Ta statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme zbor članov društva, uporablja pa se od dne, ko ga potrdi pristojni upravni organ. 

(2)    Z dnem sprejema tega statuta preneha veljati statut z dne 21.2.2014

V Ljubljani, 30.4.2014